Osnove ESD in optimalna zaščita za vas
Kaj je ESD?
ESD je angleška kratica za electrostatic discharge (elektrostatično rezelektritev). Velike razlike v potencialih (različne napetosti) povzročijo kratek električni tok – bodisi v obliki iskre ali moteče razelektritve.
Glede na napetost – tj. višino napetosti – je ta pojav mogoče
- občutiti (od 3000 voltov),
- slišati (od 5000 voltov) in
- videti v obliki iskrice ali bliska (od 10.000 voltov).
Da človek zazna statično razelektritev, mora doseči okoli 3000 voltov. Za primerjavo: 30 voltov je dovolj, da poškoduje polprevodniški sklop.
Kaj povzroča nastanek elektrostatičnega naboja?
Elektrostatični naboj nastane pri ločevanju električnih nabojev. To se zgodi na primer takrat, ko se dve različni vrsti materiala podrgneta ena ob drugo ali ko se ju loči.
Pogosto se zgodi v vsakdanjih situacijah, na primer ko hodite po preprogi s čevlji s plastičnim podplatom. To privede v glavnem do negativnih električnih nabojev, ki se razširijo po celotnem predmetu ali telesu, ki jih vsrka. Če predmet ali telo nato pride v stik z drugim prevodnim predmetom ali ozemljitvijo (npr. ogrevalno napravo), ta naboj nenadoma odteče.
Primeri ločenih nabojev:
- hoja po plastičnih talnih oblogah
- trenje ob sintetična oblačila
- premikanje posod iz umetne mase
- odvijanje lepilnega traku
- premikanje trakov enote za pomik
Elektrostatični naboj je lahko posledica zmanjšane vlage v zraku, zato naj bo vlažnost zraka med 40 in 60 %.
Kdaj je ESD nevarna?
ESD običajno ne predstavlja nobene nevarnosti za človeka. Lahko pa je elektrostatična razelektritev nevarna pri proizvodnih postopkih v panogi elektronike.
Nenadzorovana elektrostatična razelektritev lahko povzroči nastanek popolnih okvar in tudi skritih napak v elektronskih sklopih (polprevodniških napravah) ter s tem nastanek visokih stroškov, povezanih s/z:
- okvarami izdelkov
- pritožbami
- stroški popravila in zamenjave
- izgubo ugleda
- izgubo strank
V sodobnih delovnih prostorih zlahka nastanejo napetosti nad 10.000 voltov. Plastika je zaradi visoke stopnje površinske odpornosti še posebej dovzetna za naelektritev z elektrostatično energijo. Primer: Površinski potencial generičnega plastičnega zaboja je lahko do 20.000 voltov – kar je tvegano okolje za elektronske sklope, ki se prevažajo v njem.
Sklopi, ki so med obdelavo ali transportom izpostavljeni tveganju zaradi elektrostatičnega naboja, so razvrščeni kot ESDS (electrostatic discharge sensitive devices = naprave, občutljive na elektrostatično razelektritev) in so označeni z naslednjim simbolom:
Zaščita pred ESD
Območje, zaščiteno pred ESD, znano tudi kot EPA (electrostatic protected area = območje, zaščiteno pred ESD), zagotavlja zaščito pred škodo, ki jo povzroči elektrostatična razelektritev. Tukaj so sprejeti vsi previdnostni ukrepi, da lahko delate z elektrostatično občutljivimi sklopi, ne da bi jih poškodovali.
Razširjeno območje z zaščito pred ESD (EPA) zajema naslednja območja (minimalne zahteve v skladu s standardom DIN EN 61340-5-1):
Upoštevajte naslednje načelo:
»Če ni naboja, ne more biti razelektritve.« Izvajanje čim manj premikov in uporaba opreme z zaščito pred ESD poskrbita, da je tveganje za nastanek elektrostatičnega naboja, ki bi ga povzročili ljudje, minimalno.
Ali imate še kakšno vprašanje? Ali potrebujete svetovalca za ESD?
Skupina Hoffmann Group vam nudi vse na enem mestu:
- Za vas lahko pripravimo EPA po meri
- Zagotovimo vam lahko tudi ustrezne izdelke za rokovanje s sklopi, občutljivimi na ESD.
Dosegljivi smo po telefonu, e-pošti ali faksu.
Na svetovanje glede ESDRazlago najpomembnejših izrazov, povezanih s temo ESD/EPA najdete tukaj: