Toleranca je ključnega pomena – zaključna obdelava

… Metoda se uporablja na primer za zelo majhne kovinske dele iz tankega materiala. Omogoča zelo natančno oblikovanje kontur ali teksturiranje površine. Nekateri postopki jedkanja omogočajo izdelavo zelo globokih, a tudi zelo ozkih kanalov (v območju mikrometra) v kovinah.

… Uporaba, ki omogoča odstranjevanje najmanjših nepravilnosti in ostrih neravnin, na primer s kompleksnih 3D-oblik. Uporablja se tudi tam, kjer je treba občutljive komponente zaščititi pred mehanskimi in toplotnimi obremenitvami.

… Metoda za posebno trde kovine. Uporablja razelektrenje med dvema elektrodama (elektroda obdelovanca in elektroda orodja).

… Ena od posebnih metod brušenja; uporablja se za vrtane luknje in gredi. Pri tej metodi se uporablja orodje za glajenje, ki za poliranje površine hkrati izvaja rotacijske gibe brušenja ter gibe naprej in nazaj ali navzgor in navzdol.

… Najnežnejša oblika obdelave med postopki brušenja, kar je razvidno iz končnega videza površine komponente: pri lepanju se na kovini ne puščajo sledi površinske zaključne obdelave, temveč nastane zloščena, enakomerna površina brez brazd. Minutne brusne konice so obešene v tekočini za lepanje med obdelovancem in ploščo za lepanje – zaradi vrtenja diska se s površine komponente odstrani material. Ker je mehanska in toplotna obremenitev minimalna, se lepanje obravnava kot hladna strojna obdelava.

… Metoda rezkanja s hitrostmi do približno 8.000 m/min. Ena od prednosti visokohitrostne metode je manjša obraba orodja. Spada pa v področje minimalne lubrikacije in suhe obdelave.

… To je danes ne tako pogost postopek rezanja odrezkov z geometrijsko določenim rezilom. Preden so stružnice in rezkalni stroji dosegli današnje ravni natančnosti, so s strganjem v drsne površine obdelovali spojke, spajane površine ali oljne komore.

… Še danes je to v industrijskih delavnicah najprimernejša metoda za ročno ali strojno brušenje površin za pripravo na nadaljnje delo ali za zaključno obdelavo.